Molitev za mir: štirideset let od Assisija

Oktobrska molitev za mir v duhu Assisija sovpada s štiridesetletnico zgodovinskega srečanja vseh voditeljev svetovnih religij, ki jih je v Assisiju sklical Janez Pavel II., da bi vsak po svoji veri in tradiciji darovali Bogu molitev ter prosili za dar miru in sprave.

27. oktobra se združimo s številnimi moškimi in ženskami po vsem svetu, da bi se odzvali na krik narodov v vojni. Spodaj je vabilo našega škofa, msgr. Felica Accrocce, ki nas iz Assisija spodbuja, naj bomo prisotni, v občestvu in v majhnih, a dragocenih dejanjih, ki v preprostem vsakdanu gradijo razorožen in razoroževalen mir.

Vabilo škofa

Pismo komisije Duh Assisija, škofija Assisi – Nocera Umbra – Gualdo Tadino.

Dragi bratje in sestre v Kristusu, dragi bratje in sestre številnih različnih ver, v tem mesecu običajno vabilo k molitvi za mir dobiva poseben pomen. 27. oktobra mineva štirideset let od srečanja, ki je v Assisiju združilo moške in ženske številnih verskih tradicij. V tistem dnevu prepoznavamo Božje darilo: klic, naj molitev in vsakdanjo zavzetost naših skupnosti postavimo v službo miru. Ob tej obletnici se bodo v Assisiju ponovno zbrali številni voditelji in verniki mnogih religij.

To darilo nam nalaga odgovornost. Če bi pustili, da svečana obljuba tistega dne propade, bi se izognili klicu, ki danes odmeva še bolj nujno. S frančiškansko ponižnostjo prosim vsakega in vsako, naj prisluhne človeštvu, ki prosi za mir, in se nanj odzove.

Kakor Frančišek Asiški smo poklicani, da se slečemo vsake volje do moči, vsakega privilegija, ki nas ločuje od drugih, vsake popustljivosti do uporabe sile. Poklicani smo, da sprejmemo nenasilje, ki je stkano iz dialoga in razumevanja med narodi, iz poslušanja krika ubogih, iz skrbi za rane, ki so jih odprle preštevilne vojne. Vera nas poziva, naj se približamo tem ranam, naj v vsaki žrtvi prepoznamo sestro, brata, in naj sprejmemo napor sprave.

Usode narodov niso povsem v rokah tistih, ki jim vladajo, in mogočnikov tega sveta. Tudi mi lahko storimo svoj del. Imamo posebno odgovornost: odvzeti nasilju vsako »sveto« opravičilo, preprečiti, da bi se Božje ime zlorabljalo za blagoslavljanje orožja, ne netiti sovraštva in ne upravičevati zatiranja.

Molimo torej. Nadaljujmo molitev, ki se je začela pred štiridesetimi leti, in pustimo, da postane del našega življenja in se spremeni v zavzetost. Vzgajajmo svoje skupnosti za mir; pomagajmo prebivalstvu, med katerim živimo, da ne goji občutkov maščevanja; ohranjajmo možnost sprave tudi tam, kjer se zdi, da jo je bolečina izbrisala. Molitev nas približa trpečim in od nas zahteva, naj postanemo orodja miru, ki ga kličemo.

V tem zgodovinskem trenutku, ko se zdi, da bobnenje orožja in lažni razlogi za vojno dušijo glasove miru, vas vabim, da se pridružite molitvi 27. oktobra, vsak po svoji verski tradiciji. Obrnimo se k Bogu, klicanemu z različnimi imeni in besedami, da z obnovljeno vero prosimo za dar miru in moč, da mu služimo.

Naj se pot, ki se je začela v Assisiju, nadaljuje po nas. Naj vsaka naša skupnost postane kraj, kjer se učimo srečevati, varovati dostojanstvo vsake osebe in skrbeti drug za drugega. Gospod naj vam da mir.

+ Felice Accrocca, škof
Assisi, oktober 2026